Vse bolj in bolj sem se počutil slabo. Neprestano sem bil utrujen in nisem več vedel, kaj naj naredim. Vedno sem se ukvarjal s
športom, sedaj pa samo počivam, ker imam bolečine v križu in kolenu. Enkrat mi je že pomagala opornica za koleno, nanjo sem v teh mesecih čisto pozabil, ker sem se neprestano obremenjeval z mojim telesom in nikakor mi ni bilo jasno, zakaj sem tako utrujen.
Že ko sem si rekel, da bom naslednji dan treniral, sem se prebudil slabe volje, brez energije in spet je šel dan okoli, da nisem prav nič naredil za sovje telo. En dan pa sem imel vsega vrh glave, ker se moja utrujenost ni končala, vedel sem, da je doma opornica za koleno, dal sem si jo na koleno in šel na tek.
Prav spomnim se, kako sem se v bistvu pogovarjal v mislih s svojim telesom, da se ne grem več. Tako sem bil pripravljen na to, da mi bo še slabše ali pa se bo moje stanje končno začelo izboljševati. Bolečine so bile prisotne, sicer je opornica za koleno pomagala, a sem vedel, da je telo sedaj doživelo šok in da ne ve, kaj točno se dogaja.
Nisem popustil, tekel sem vsak dan, en mesec, dva meseca in minilo je pol leta. Seveda sem med tem časom čutil bolečine, a sem tudi čutil, da se moje bolečine manjšaj, opornica za koleno mi je res pomagala, da sem lahko premagoval vse te kilometre teka.
Danes sem drug človek, čeprav telovadim, tečem, nisem niti najmanj tako utrujen, ko sem bil takrat, ko nisem za svoje telo naredil čisto nič. Sedaj razumem, da moje telo potrebuje gibanje, pa četudi me kaj boli, zato mi pomaga opornica za koleno in razumno gibanje, da ne pretiravam. Sem na dobri poti, da se zavedam, kako telo nujno potrebuje gibanje. Ne dovolite si, da ne gibate vsak dan!