Visoke grede so tiste grede, ki jih dvignemo od tal in nam tako zagotavljajo precej lažje obdelovanje, in to brez sklanjanja. Lahko rečemo, da so v resnici primerne za prav vsak vrt. Še posebej pa za takšne vrtove, ki imajo nekoliko manj kakovostno oziroma slabo zemljo. Za visoke grede namreč zemljo ter drug primeren material posebej posujemo.
Organski material v visoki gredi ob razgradnji sprošča toploto. To omogoča, da lahko na takšen način gojimo tudi tiste rastline, ki so nekoliko bolj zahtevne.
Navadno pa se visoke grede pripravljajo v jesenskem času. Tedaj je namreč na vrtu dovolj odpadnega listnega materiala. Čez zimo se omenjeni material v gredi posede, spomladi pa je zemlja pripravljena za obdelavo. Če smo bili slučajno v jesenskem času za postavitev visoke grede prepozni, to lahko nadoknadimo tudi pozimi. Seveda je pogoj ta, da zemlja ne sme biti zamrznjena. Ne nazadnje se takšen sistem za vzgojo ter pridelavo rastlin pripravi tudi v spomladanskem času.
Največje prednosti visoke grede
Visoka greda se navadno najpogosteje primerja z običajno gredo na vrtu. Pri tem ugotavljamo, da prvi sistem ponuja v primerjavi z drugim nešteto prednosti. Za visoke grede je na primer značilno, da se še posebej dobro lahko obnesejo na nekoliko manjših vrtovih. Z njihovo pomočjo namreč lahko povečamo obdelovalno površino. Dvignjene grede ni treba posebej prekopavati, kar je prav tako ena od večjih prednosti. Na površini ne zastaja voda. Zemlja pa je izjemno kakovostna ter dobro pripravljena. Posledično so zato pridelki lahko precej večji.
In ker so visoke grede praviloma narejene iz številnih organskih materialov, iz katerih se nato ob razkrajanju sprošča toplota, je zemlja posledično v spomladanskem času prej na voljo za setev. Pri delu pa, kot smo že omenili, se ni treba sklanjati, zato so takšne grede zelo dobra rešitev tudi za ljudi, ki se nekoliko težje gibljejo.