Dogovorili smo se, da se ob nedeljah po navadi ne vidimo, ker vsak rad nekam gre in tako smo hodili pogosto na izlete. Potem pa je oče predlagal, da bi se lahko po nedeljski maši dobili na parceli in imeli žar piknik, ker je videl, da vsi radi gremo ob nedeljah k maši. Tako so potem ženske morale vedno nekaj pripraviti na jesti in nikoli niso bile proste.
Naš oče je vedno tak, da rad poskrbi za nas in tako se je sam odločil, da nam bo ob nedeljah, če bomo hodili k nedeljski maši pripravljal žar in tako lahko po poniku gremo kam na izlet, ko bomo siti in dobre volje. Seveda smo bile še najbolj vesele ženske, ker nam ni bilo treba kuhati kosila. Tako zelo smo se navadili na ta žar od očeta, da nam je včasih, ko nismo imeli, bilo prav čudno.
Naš oče res pripravi dober žar in vsi imamo radi kar speče, tako stari kot mladi in otroci, ker poskrbi za čisto vse. Po navadi so to čevapčiči, piščančje meso in pečen krompir. Res pripravi dober žar, ker vedno vsi vse pojemo.
Ti vikendi so postali prav lepi, kajti tako se na parceli družimo in imamo lepo.
Prej je bilo veliko bolj napeto, ker smo ženske morale pripraviti vse za kosilo že pred mašo in potem smo morale hiteti domov nadaljevati kosilo. Sedaj, odkar pa je žar, to ni več tako in lahko se sprostimo tudi me. Naš oče že ve, kaj dela. On pravi, da ga kaj dosti ne zanimamo, potem še, kako zna poskrbeti, da razbremeni hčerki, ker ve, da drugače moramo v nedeljah vedno kuhati me.
Samo upam, da se ta žar ohrani in da bomo še veliko nedelj skupaj sedeli in jedli dobro kosilo, ki ga pripravi oče.